28 november 2010

Ne, to niso snežinke. To so cukrčki, ki jih Miklavž meče med nas.

. . . . . . . . . . . . . . . .


Včasih se mi zdi, da sem robot, programiran za tisoče raznih nalog, ki se med seboj množijo in jim ni videti konca. Že od petka se mi zdi, da komaj kaj spim, da ves čas na nevidnem seznamu delam kljukice ob že narejenem in hitim k naslednji točki. KDO mi piše seznam opravil?!?!?!? Najbrž moja lastna neumnost oziroma nesposobnost komurkoli odreči karkoli. Večne težave dobrote sirote. AMPAK! Le še tri zadeve so ostale, od katerih je ena neizbežno nedeljska, potem pa se prepustim prijetnejšim rečem, kot na primer opazovanju snežink, ki bodo že to popoldne spet prijateljevale s tole ulično svetilko...