. . . . . . . . . . . . . . . .
Spet je petek. Nasičen teden za mano, v njem pa veliko neustavljivega elana, veliko opravljenega dela, pa vseeno na koncu nič za videti. Ta stavek mi je bil še najbolj všeč v reklami za Slovensko filharmonijo, po garanju in razdajanju, ki na koncu rezultira v ta ''nič'', pa nekoliko manj... Ampak ne bom se pritoževala. Jutri bo še en naporen dan, ki bo poleg intelektualnega poln tudi fizičnega dela (hiška), kjer pa napor nadomesti čista vzhičenost pričakovanja nad vsakokratnimi spremembami, ki navdušujejo. Res, čisto vse lahko človek predvidi, le čustev, ki jih v nas vzbudi tisto, kar smo predvideli, ne. Saj se razumemo, kajne? Na primer, vem, da bodo najina tla na galeriji grobo čudovita, ampak koliko navdušenja bom čutila ob dotiku teh tal, je nepredvidljivo. Lahko me vse skupaj razočara, ker bo daleč stran od podobe, ki jo nosim v glavi, ali pa bodo tako lepa, da ne bom pustila postelji, da jih skazi. Vmes se igram z oblanci in zvijanjem žice, nadlegujem T. kdaj bo to in tisto, sanjarim o vseh čudovitih drevesih, ki jih bova na pomlad posadila in se veselim pomladne vselitve v soju sveč, majskega vetrca in melodij Franka Sinatre v noči, ki bo trajala večno…
Spet je petek. Nasičen teden za mano, v njem pa veliko neustavljivega elana, veliko opravljenega dela, pa vseeno na koncu nič za videti. Ta stavek mi je bil še najbolj všeč v reklami za Slovensko filharmonijo, po garanju in razdajanju, ki na koncu rezultira v ta ''nič'', pa nekoliko manj... Ampak ne bom se pritoževala. Jutri bo še en naporen dan, ki bo poleg intelektualnega poln tudi fizičnega dela (hiška), kjer pa napor nadomesti čista vzhičenost pričakovanja nad vsakokratnimi spremembami, ki navdušujejo. Res, čisto vse lahko človek predvidi, le čustev, ki jih v nas vzbudi tisto, kar smo predvideli, ne. Saj se razumemo, kajne? Na primer, vem, da bodo najina tla na galeriji grobo čudovita, ampak koliko navdušenja bom čutila ob dotiku teh tal, je nepredvidljivo. Lahko me vse skupaj razočara, ker bo daleč stran od podobe, ki jo nosim v glavi, ali pa bodo tako lepa, da ne bom pustila postelji, da jih skazi. Vmes se igram z oblanci in zvijanjem žice, nadlegujem T. kdaj bo to in tisto, sanjarim o vseh čudovitih drevesih, ki jih bova na pomlad posadila in se veselim pomladne vselitve v soju sveč, majskega vetrca in melodij Franka Sinatre v noči, ki bo trajala večno…
