24 julij 2010

Baliranje

. . . . . . . . . . . . . . . .


Včeraj sva dobila lani naročene slamnate bale za najino fasado. Predstavljala sem si malo drugače, da bodo namreč vse skupaj dostavili do najine hiške, midva plačava in potem se sama znajdeva naprej. Ampak, ker so počitnice in manko ljudi, sva morala na polje, kjer so v ponedeljek poželi kakovostno pšenico, do včeraj pa se je preostanek na neusmiljeno vročem soncu dodatno sušil ter čakal stiskanje in povezovanje v lične kvadre, ki bodo kmalu ovili najino hiško in ponudili fasado par excellence. Nekaj sicer odpadnega bo tako postalo koristno. Kakšno doživetje! Gor in dol po polju s traktorjem, balirko in vozom, na katerem je bilo vedno več in več najinih kvadrov. Na koncu sta bila dva voz(ov)a obložena s 465 balami, ki sta na cesti predstavljala velikansko premikajočo se gmoto. Nekaj prvinsko lepega je v tem, zato ne zamerite spodnjemu foto posilstvu. Packanje gline na zložene in fiksirane bale sledi takoj, ko bo vremenska osvežitev mimo.