15 marec 2010

Vleče me na jug

. . . . . . . . . . . . . . . .


Centrirana stopam v nov teden. Ne le, da je vse postorjeno, tudi čarobni svet besed me je odpeljal na stopetdeseto stran čudovite knjige. Medtem ko smo v tisti garaži na Dolenjskem pletli nove zapore, se je na okenski polici nekaj zelenega močno uprlo suhosti in se pognalo kvišku k sončnim poljubom. Kako čudežna je narava! Vedno znova in znova se rojeva, pa četudi je vsakokrat videti, da je vse skupaj odmrlo za vedno… Letim na jug. Delo kliče. Tokrat se bom važila s kameleonkino navdušujočo broško/ogrlico. Če ne s predavanji, jih zagotovo začaram z njo. Pokažem, ko jo ujamem v objektiv. Še tisočkrat hvala! Naj tudi vas sonček razvaja.