. . . . . . . . . . . . . . . .
Brez odvečnih besed – nazaj sem. Jug vedno dobro dene. Prav bizarno, tam si vsi želijo na sever. Pa je tam lepo, drugače, sprememba. Vedno se je lepo vrniti nazaj, ne glede na to, da je tukaj narobe svet. Rastlinje v deželi črnih gora je sredozemsko in se bohoti in diši in spominja na tiste prelepe grme iz otroštva… Nebo je prečudovite modre barve, le še v Provansi je moč uzreti lepšo modrino. Oprano in sveže, kot si želimo, da bi bile naše misli.
Veste kaj je absolutno najhuje? Ko se zbudiš sredi noči in ugotoviš, da ti okoli glave gomazi na stotine malih faraonk. Brrrrr. Panika in iskanje izhoda iz te nočne more, ki jo dejansko živiš. Zjutraj sem spokala kufer in na recepciji zahtevala drugo sobo. Jutro sem dočakala na sosednji postelji (ja, na srečo so mi dali sobo z dvema) in vsakih pet minut preverjala, če si niso male packe že utrle pot na drugo stran. V novi sobi je bilo b.p.
.jpg)
In vendar je čutiti in najti neko žalost, melanholijo, nekaj hrepenenja po boljšem in lepšem. Ta nakuštrani štirinožec je v svojih bojazljivih očeh in ponižni drži nosil toliko strahu, da bi ga najraje stisnila in nikoli spustila...
Morda pa vsi potrebujemo svet, kakršnega hoče avtor grafita...?
Brez odvečnih besed – nazaj sem. Jug vedno dobro dene. Prav bizarno, tam si vsi želijo na sever. Pa je tam lepo, drugače, sprememba. Vedno se je lepo vrniti nazaj, ne glede na to, da je tukaj narobe svet. Rastlinje v deželi črnih gora je sredozemsko in se bohoti in diši in spominja na tiste prelepe grme iz otroštva… Nebo je prečudovite modre barve, le še v Provansi je moč uzreti lepšo modrino. Oprano in sveže, kot si želimo, da bi bile naše misli.
Veste kaj je absolutno najhuje? Ko se zbudiš sredi noči in ugotoviš, da ti okoli glave gomazi na stotine malih faraonk. Brrrrr. Panika in iskanje izhoda iz te nočne more, ki jo dejansko živiš. Zjutraj sem spokala kufer in na recepciji zahtevala drugo sobo. Jutro sem dočakala na sosednji postelji (ja, na srečo so mi dali sobo z dvema) in vsakih pet minut preverjala, če si niso male packe že utrle pot na drugo stran. V novi sobi je bilo b.p.
.jpg)
In vendar je čutiti in najti neko žalost, melanholijo, nekaj hrepenenja po boljšem in lepšem. Ta nakuštrani štirinožec je v svojih bojazljivih očeh in ponižni drži nosil toliko strahu, da bi ga najraje stisnila in nikoli spustila...
Morda pa vsi potrebujemo svet, kakršnega hoče avtor grafita...?
