06 februar 2010

Razvrednotenje vrednot

. . . . . . . . . . . . . . . .


Globoko diham, v nemočnem besu stiskam pesti in srce me boli, ko spremljam dogodke v naši deželi. Vse skupaj je nafantazirano do absurda in ne moreš verjeti, da se slišano v resnici dogaja. In statistično smo bojda ena najsrečnejših družb v širši domovini. Bolno, kako zelo radi se slepimo. In vendar samo nemočno zrem predse, ko bi najraje nekoga stresla za ramena, zbrcala ali storila še kaj hujšega. Ker postajam nestrpna do vseh teh deviacij. In vem, da nisem edina, ki tako čuti. A vem tudi, da se ne bo nič zgodilo… NIKOLI.