01 november 2009

Utrinki

. . . . . . . . . . . . . . . .



Včerajšnja sobota je bil ustvarjalen, deloven dan. En tak dan, ko si brundaš ali, ja, kar naglas zapoješ ''Kako lepo je, kadar treba ni dežnika in do komolcev roke daš v žep, vsakogar na tem svetu mika z rokami v žepu na potep ...'' (Aleš Hadalin to obvlada nadzemeljsko lepo!). Nastajanje nove hiše je naporno opravilo, a v družbi tolikšnega kolaža različnih ljudi, ki nosijo svoja srca na dlaneh, je vsak napor dodaten atom sreče. Kjer nastaja novo, je bilo nekoč staro, tako kot ti dve okni, ki se zdaj pod krošnjo mogočnega drevesa sprašujeta, le kam je šla njuna hišica ...