24 november 2009

Knjige

. . . . . . . . . . . . . . . .

Že nekajkrat sem zapisala, da rada berem. Tako je naneslo, da sem v zadnjih dveh tednih brala malo več (no, štiri knjige...). In ker se danes v Ljubljani začenja 25. slovenski knjižni sejem, je prav, da vas razvedrim z eno hudomušno:

"Na srečo niso vsi ljudje tako neumni, da bi hoteli biti za vsako ceno pametni. Bolje rečeno: da delate kot obsedeni in do onemoglosti, zato da bi se dokopali do zasluženega, mirnega počitka, ni pametno; če pa nočete mirno počivati in sploh nočete delati, prav tako ni pametno. In če ste stalno le pametni in hočete vse vedeti in imeti vse, je to pravzaprav neumnost. Največja neumnost pa je, če hočete biti neumni. Sploh je to čudna neumnost, kajti to, da veste, kaj hočete, je sploh najbolj bistroumno. Torej je postalo umetnost že samo to, da živite po svoje."

Tako Jan Werich v "Fimfarumu".



Prebrala sem še "Kako vojak popravi gramofon" Saše Stanišića



... "Snežno deželo" Yasunarija Kawabate



in "Roman za ženske" Michala Viewegha


Sem vas prepričala?