22 november 2009

Jutrišnji dnevi vedno prekašajo današnje predstave

. . . . . . . . . . . . . . . .

Nedelja, kakršne si že dolgo nisem privoščila – zajtrk v postelji, jutranji sprehod po mestu, izlet na Kras, dobro kosilo in prijetna utrujenost konec sivega in mrzlega, a barvastega dne. Kakor rahel dotik perutnic… Dan, prežet z valovi drugačne svetlobe, dobrote do sebe in življenja, kakršnega si želim še več in več in še in še več!