17 september 2009

Bilo je nekoč

. . . . . . . . . . . . . . . .

Včeraj sem bila s P. na koncertu Alenke Godec. Njena glasba ni v mojem smetanastem izboru, a peti zna, glasba z njenega zadnjega cd-ja je itak večna, v Križankah je bila prvič, za povrh pa je P. čakal na ta koncert tako dolgo, da mi srce ni dovolilo, da bi ostal ponovno razočaran, ker ne bi bil tam. Med koncertom sem se zalotila, da moje misli tavajo v čas kakšnih dvajset let nazaj, ko je Alenka pogosto (morda kar vsak večer tistega poletja?) nastopila v različici two men band ''pod marelo'' v Kranju. To so bili časi brezskrbnosti in enega velikega uživanja, v vseh teh večerih pa v ozadju njeno petje... prav luštno. Veliko manj luštna je bila ona. Bila je, no, taka, da bi jo zlahka spregledal v množici ljudi. Okrogla, značilnega nosu, nič kaj zanimiva. Njena današnja podoba je vse kaj drugega. Včeraj je bila prava ''fatalka''. In če se je nekoč za njo obrnil le njen partner, je temu danes prav gotovo drugače. Leta nekaterim naredijo dobro. In njej prav gotovo so. Tu sem se malce poistovetila z njo. Tistega istega poletja, ko je ona prepevala, sem bila tudi jaz precej vizualno neopazna. Ne grda, ne lepa, ne povprečna, nekako … brezvezna. Danes najbrž vizualno nisem kaj dosti drugačna, a vem, da če bi bila takrat taka, kakršna sem zdaj, bi bila prav gotovo veliko bolj srečna. Manj kompleksov, manj ostajanja doma, več samozavesti. Ker vse, kar šteje, smo mi sami. Neopredeljivo je tisto, kar imam zdaj in se tega zavedam. Morda gre le za sprejemanje samega sebe, ko veš, da tak pač si in poskušaš iz tega, kar je, narediti najbolje. Nadeneš si nasmeh in si tako odpreš pot do marsikaterega srca. Ponosno dvigneš glavo in se svetu predstaviš v vsej svoji veličastnosti. In hudo mi je za vsa tista dekleta, ki so nekje med 15. in 20. letom in gredo skozi čas neopaznosti, obdobje, ko toliko pomeni, da si všečen, opazen in deležen komplimentov. Rada bi jim povedala, da vse to še pride, pa mi verjetno itak ne bi verjele in bi najbrž dodale, da čez dvajset let to ne bo imelo nobene teže. Kakorkoli, če tole bere kakšna mlada, luštna, a v metulj še nespremenjena ''gosenica'', si velja zapomniti, kar sem napisala. In če mi ne verjame, naj si pogleda kakšno Alenkino sliko starejšega datuma in jo primerja z njeno današnjo podobo.